37 Written explanations of Klemen GROŠELJ

Resolucijo o okrepitvi ključnih programov za konkurenčnost EU, med katere sodi tudi Horizont 2020, sem podprl.Program Horizont 2020 krepi globalno konkurenčnost EU in v tem okviru tudi slovenskih podjetij ter raziskovalcev. V vse bolj konkurenčnem globalnem okolju EU s temi ukrepi krepi konkurenčnost evropskega gospodarstva, kakor tudi evropske raziskovalne dejavnosti.Zato bom tovrstne in podobne ukrepe Komisije podpiral tudi v prihodnje.

Ker so tveganja brexita brez dogovora nesprejemljiva, tako z vidika interesov EU kot tudi samega Združenega Kraljestva, sem se odločil, da podprem predloženo resolucijo.Gre za dokument, ki je rezultat zahtevnih in tudi na trenutke težkih usklajevanj ter pogajanj. Ne glede na to sem ocenil, da gre za dokument, vreden moje podpore. Prav tako pa menim, da je prav, da damo našim britanskim prijateljem priložnost, da se v okviru odprtega in demokratičnega procesa odločijo glede tega, kakšen izstop, če sploh, si želijo.Menim tudi, da v obdobju, ko britanski parlament ne deluje, demokratičen proces odločanja, ne glede na različna pravna mnenja, ni mogoč.

Dopolnitvi navedenih uredb sem podprl, ker sodita v ukrepov priprav na brexit.Sam menim, da je ključnega pomena, da se z ustreznimi in pravočasnimi ukrepi v največji možni meri preprečijo ali vsaj omilijo negativni učinki brexita.

Ker gre za ukrep krepitve sodelovanja med Eurojustom in Srbijo, ki krepi stabilnost prihodnjega razvoja odnosov med EU in Srbijo, sem sporazum podprl.Sam menim, da moramo z državami Zahodnega Balkana okrepiti sodelovanje na vseh področjih, kjer obstaja obojestranski interes. Tovrstno sodelovanje bo prispevalo ne samo h krepitvi vladavine prava v Srbiji, ampak bo imelo pozitivne učinke na celotno regijo.

Ugovor zoper podaljšanje obdobja preizkusov obeh aktivnih spojin sem podprl, saj želim, da se učinki uporabe tovrstnih substanc uskladijo s strokovnimi izhodišči in strokovno utemeljenimi časovnimi okviri tovrstnih tesnih in ocenjevalnih obdobij.Njihov namen mora biti izvedba celovite ocene vseh učinkov uporabe teh spojin na okolje in ljudi. Nikakor pa ne želim, da bodo tovrstna podaljšanja namenjena neupravičenemu podaljševanju uporabe preučevanih sredstev ne glede na morebitno škodo okolja in zdravja ljudi.Od Komisije pa tudi hkrati pričakujem, da bo podajala tovrstne predloge za vsako spojino posebej in tako Parlamentu omogočala ustrezno odločanje v konkretnih primerih. Sedanje navajanje list spojin namreč tega ne omogoča.

Ugovor zoper podaljšanje obdobja preizkusov obeh aktivnih spojin sem podprl, saj želim, da se učinki uporabe tovrstnih substanc uskladijo s strokovnimi izhodišči in strokovno utemeljenimi časovnimi okviri tovrstnih tesnih in ocenjevalnih obdobij.Njihov namen mora biti izvedba celovite ocene vseh učinkov uporabe teh spojin na okolje in ljudi. Nikakor pa ne želim, da bodo tovrstna podaljšanja namenjena neupravičenemu podaljševanju uporabe preučevanih sredstev ne glede na morebitno škodo okolja in zdravja ljudi.Od Komisije pa tudi hkrati pričakujem, da bo podajala tovrstne predloge za vsako spojino posebej in tako Parlamentu omogočala ustrezno odločanje v konkretnih primerih. Sedanje navajanje list spojin namreč tega ne omogoča.

Ugovor sem podprl, ker je uvedba GMO vedno povezano z določenim tveganjem, saj nikakor ne moremo oceniti, ne glede na tehnološki napredek genetske znanosti, kakšen je lahko učinek uvedbe GMO v naravnem okolju, oziroma kakšne posledice ima lahko vnos genetsko spremenjenih materialov na naravo in okolje.Znanost v tem trenutku še ne more predvideti vseh mogočih genetskih sprememb, ki jih lahko vnos tovrstnih materialov lahko povzroči.

Ugovor sem podprl, ker je uvedba GMO vedno povezano z določenim tveganjem, saj nikakor ne moremo oceniti, ne glede na tehnološki napredek genetske znanosti, kakšen je lahko učinek uvedbe GMO v naravnem okolju oziroma kakšne posledice ima lahko vnos genetsko spremenjenih materialov na naravo in okolje.Znanost v tem trenutku še ne more predvideti vseh mogočih genetskih sprememb, ki jih lahko vnos tovrstnih materialov lahko povzroči.

Ugovor sem podprl, ker je uvedba GMO vedno povezano z določenim tveganjem, saj nikakor ne moremo oceniti, ne glede na tehnološki napredek genetske znanosti, kakšen je lahko učinek uvedbe GMO v naravnem okolju, oziroma kakšne posledice ima lahko vnos genetsko spremenjenih materialov na naravo in okolje.Znanost v tem trenutku še ne more predvideti vseh mogočih genetskih sprememb, ki jih lahko vnos tovrstnih materialov lahko povzroči.

Resolucijo sem s predlaganimi popravki podrl, čeprav sem se sam zavzemal, da se v primeru navajanja konkretnih akterjev, ki izvajajo tovrstne posege, navede vse ali pa se ostane na ravni splošnosti.Krog akterjev, ki izvajajo tovrstne aktivnosti, je bistveno širši, v vseh primerih pa gre za ogrožanje temeljev sodobne demokratične ureditve, predvsem evropskih družb in držav.Kljub nekaterim pomanjkljivostim, sem se odločil za podporo dokumentu.

Predlog resolucije sem podprl, ker predstavlja videnje bodočega finančnega okvira EU za nove čase, skozi različne politike, ki naj bi prispevale k nadaljnji krepitvi in utrditvi EU.Gre za dokument, ki je na eni strani pogajalsko izhodišče z Evropskim svetom in hkrati odraz pričakovanj, katere politike in v kakšnem obsegu so ključne za nadaljnji razvoj EU.

Gre za enega prvih dokumentov, vezanih na razvoj zaposlovalnih in socialnih politik v euroobmočju.Sam sem se zavzemal tako za oblikovanje evropske sheme za nezaposlene, kakor tudi novega finančnega inštrumenta za zmanjševanje dolgoročne brezposelnosti.Žal slednji mehanizem v Parlamentu ni dobil potrebne večine, a ne glede na to, gre za pomemben korak k izgradnji socialno občutljivejšega in boljšega euroobmočja.Zato sem resolucijo, kot celoto tudi podprl.

Predlog ugovora sem podprl, navkljub drugačnemu stališču Komisije in strokovnih organov, saj se kriza opraševalcev v svetu poglablja in zato je zmanjševanje dejavnikov tveganja za njihov nemoten razvoj in življenje nujno.S tem bomo Komisijo prisili, da pripravi boljše in predvsem temeljitejše sistemske ukrepe, ki bodo zaščitili čebele in druge opraševalce, kot pomemben del biotske raznovrstnosti.

Predloga nasprotovanja nisem podprl, čeprav gre za snov, ki je rakotvorna. S pravilnim rokovanjem z njo in upoštevanjem zahtevanih preventivnih ukrepov je namreč tveganje mogoče zmanjšati na minimum oziroma se lahko v celoti prepreči izpostavljenost.Težava s to snovjo je v njeni nepogrešljivosti za določene industrijske procese oziroma odsotnosti ustreznih nadomestil zanjo v industriji, kljub vlaganjem v raziskave in razvoj. Poleg tega lahko njena prepoved privede do selitve proizvodnje iz držav članic EU v države z bistveno ohlapnejšo regulacijo te snovi, kar bi pomenilo ogrožanje zdravja v državah v razvoju in na notranjem trgu EU zaradi uvoza izdelkov, pri katerih ni ustrezne sledljivosti uporabe krom-trioksida.Sam odločno podpiram umik za okolje in/ali zdravje škodljivih snovi iz industrijskih in drugih procesov. A če to zaradi tehnoloških ali drugih objektivnih razlogov ni mogoče, zagovarjam kar najostrejšo regulacijo in nadzor nad uporabo tovrstnih snovi. V tem primeru ocenjujem, da se s podporo nasprotovanju ne bi zagotovil niti potreben nadzor niti umik spojine iz uporabe.

Predlog resolucije, ki ni bil izglasovan, sem podprl, saj menim, da je dogajanje v Sredozemlju velika sramota za EU.Nujno moramo vzpostaviti delujoči sistem varovanja zunanjih meja EU na morju, ki bo skladen s temeljnimi vrednotami EU, mednarodnim pomorskim pravom in temelji mednarodnega humanitarnega prava ter prava človekovih pravic.Sedanje kaotično stanje vodi na eni strani v razcvet ilegalnih migracij ter z njimi povezano trgovino z ljudmi in organiziran kriminal ter na drugi strani k nepotrebnemu umiranju ljudi in kriminalizaciji humanitarne in reševalne dejavnosti na morju.Četudi je bil predlog resolucije zavrnjen, je dejstvo, da s političnim tiščanjem glave v pesek problem ne bo izginil in ne bo nič manjši, kot je bil do sedaj. Zato nujno potrebujemo celovit pristop na ravni EU k reševanju vprašanja varovanja zunanjih meja EU, zagotovljeno spoštovanje mednarodnih uveljavljenih pravnih pravil in načel, enotno evropsko azilno politiko in politiko upravljanja migracij ter okrepitev naporov in ukrepov, s katerimi bi migracije preprečevali že na njihovem izvoru.

Predlog resolucije sem podprl, saj menim, da je bila zavrnitev začetka pristopnih pogovorov tako s Severno Makedonijo kot z Albanijo zunanjepolitična napaka.Sam se ne strinjam z argumentacijo, da pred začetkom pristopnih pogajanj potrebujemo institucionalno reformo EU. Res je, da EU nujno potrebuje institucionalno reformo, a ta nikakor ne preprečuje začetka pristopnih pogajanj z novimi državami kandidatkami. Oba procesa lahko potekata vzporedno in vzajemno prispevata h krepitvi stabilnosti tako v EU kakor tudi v njeni neposredni soseščini.Z začetkom procesa pristopnih pogajanj bi EU okrepila svojo vlogo na Zahodnem Balkanu, hkrati pa bi svetu sporočila, da je notranje stabilna in sposobna ohranjati proces širitve na države, ki izpolnjujejo pristopne in vstopne kriterije. Že sam proces pogajanj namreč prispeva k stabilizaciji in demokratizaciji držav kandidatk. Zato sem predlog resolucije podprl.

Ugovor na genetsko spremenjen bombaž sem podprl, ker menim, da vnos GSO predstavlja preveliko tveganje za naše okolje, predvsem pa ne vemo, kakšne bodo kolateralne oziroma posredne posledice vnosa GSO rastlin in organizmov na druge rastlinske vrste.

Ugovor na genetsko spremenjeno sojo sem podprl, ker menim, da vnos GSO predstavlja preveliko tveganje za naše okolje, predvsem pa ne vemo, kakšne bodo kolateralne oziroma posredne posledice vnosa GSO rastlin in organizmov na druge rastlinske vrste.

Ugovor na genetsko spremenjeno koruzo sem podprl, ker menim, da vnos GSO predstavlja preveliko tveganje za naše okolje, predvsem pa ne vemo, kakšne bodo kolateralne oziroma posredne posledice vnosa GSO rastlin in organizmov na druge rastlinske vrste.

Ugovor na genetsko spremenjeno koruzo sem podprl, ker menim, da vnos GSO predstavlja preveliko tveganje za naše okolje, predvsem pa ne vemo, kakšne bodo kolateralne oziroma posredne posledice vnosa GSO rastlin in organizmov na druge rastlinske vrste.

Resolucijo sem podprl, saj verjamem, da je ustrezna spolna in siceršnja vzgoja na tem področju danes potrebna.Ne gre le za vprašanje odnosa med spoloma in do razumevanja položaja spolnih manjšin in odnosa do njih. Gre tudi za povsem konkretna vprašanja spolno prenosljivih bolezni, mladoletniških nosečnosti itd.Zato podpiram idejo, da ima vsak posameznik možnost dostopa do ustrezne in kakovostne spolne vzgoje, brez ideološkega in drugega balasta, predvsem pa tega vprašanja v sodobnih družbah ne smemo tabuizirati, kaj šele kriminalizirati.

Komisijo sem podprl, ker tako EU potrebuje polno operativno komisijo.Pred nami je sprejem Zelenega svežnja, v pripravi je večletni finančni okvir 2021-2027, katerega priprava je v velikem časovnem zaostanku, potem je tu izziv Brexita, ki naj bi se glede na zadnji odlog zgodil 31.1.2020. Je pa to tudi komisija, ki mora glede na vse obljube v prihodnjih petih letih opraviti zelo obsežno delo.Od komisije pričakujem, da bo delovala strokovno in na podlagi načel pravne države, vladavine prava in spoštovanja temeljnih pogodb, na katerih temelji EU. Nikakor si pa ne želim, še ene politične komisije, kot je bila Junckerjeva.Pred nami je prehod v brezogljično družbo in soočanje s klimatskimi posledicami. Tu pričakujem, da bo komisija poleg okoljskih, upoštevale tudi socialne in gospodarske vidike prehoda. Ne želim, da gre EU v brezogljično družbo, hkrati pa bodo naši globalni konkurenti, izvajali carinske vojne in protekcionistične ukrepe zoper nas in na drugi strani trg EU preplavljali s "poceni" ogljičnimi izdelki.Pričakujem Zeleni sveženj, ki nam bo omogočil postati vodilna zelena globalna sila, a bo tudi socialno občutljiv, bo blažil negativne socialne učinke prehoda in ki bo globalne konkurente prisilil, da na našem enotnem trgu, upoštevajo zahteve Zelenega svežnja.

Podprl sem Resolucijo o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah, pri čemer sem ta simbolno-politični dokument podprl z upanjem in pričakovanjem, da bo pripomogel k oblikovanju vsebinsko konkretnega in razvojno vzdržnega, trajnostnega Zelenega svežnja, ki bo podlaga za tehnološki, družbeni, socialni in tehnološki razvoj naše skupnosti v prihodnjih letih in desetletjih.

Resolucijo sem podprl, saj gre za konferenco, ki bo zaznamovala prihodnost globalnih naporov pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov in uspešnost soočanja s podnebnimi spremembami.Sam dokument je po izglasovanju vrste predlogov sprememb ustrezen in primeren instrument, s katerim lahko EU kot celota okrepi svojo vodilno vlogo pri prehodu k brezogljični družbi in svojo vodilno vlogo pri tem. Sam sem podprl tudi predlog spremembe o vlogi jedrske energije v prihodnji energetski košarici. Sam sem namreč prepričan, da sta lahko jedrska energija in tudi zemeljski plin (plinovodni ali utekočinjeni) pomembna vira, ki lahko prispevata h gospodarsko in okoljsko vzdržnejšemu prehodu na popolnoma obnovljivo proizvodnjo energije, hkrati pa povečata energetsko učinkovitost tako družbe kot gospodarstva.

Resolucijo sem podprl, ker menim, da je glede na podnebne spremembe, katerim smo priča, prehod v podnebno nevtralnost neizogiben.A ne glede na to od Komisije pričakujem celovit in razdelan načrt ukrepov, podprt tako z ustreznimi sredstvi, kot tudi s tehnologijami.Zato vidim zeleni dogovor kot proces, ki bo na eni strani ohranil blagostanje državljanov in na drugi omogočil tehnološko prenovo evropske družbe.

Resolucijo sem podprl, predvsem, ker pričakujem tako od vlade Združenega kraljestva kot tudi od držav članic EU, da bodo vprašanje položaja in pravic državljanov EU in ZK urejale na način, ki ne bo privedel do poslabšanja položaja le-teh.Želim si in pričakujem obojestransko ureditev, ki bo ljudem olajšala ne pa nepotrebno oteževala življenje v post-brexitovskem obdobju.

Poročilo sem podprl, saj je steber skupne zunanje in varnostne politike eden tistih, od katerih sta odvisni vloga in položaj EU v svetu.Poročilo poziva h krepitvi tega stebra in k zagotavljanju potrebnih sredstev, saj lahko v svetu, v katerem živimo, vse članice svoje interese najučinkoviteje uresničujejo skozi enoten glas EU.

Krepitev skupne varnostne in obrambne politike v strateškem partnerstvu z Natom in ob potrebni stopnji strateške avtonomije EU je ena ključnih prednostnih nalog aktualnega mandata Komisije in tudi Parlamenta.Strateške avtonomije ne razumemo kot nadomeščanje, ampak kot dopolnilo Natu in njegovim zmogljivostim. Zato tako od Komisije in tudi Sveta pričakujem, da bodo v novem MFF temu področju dodeljena ustrezna sredstva.Ocenjujem, da obstaja ustrezna raven političnega konsenza, da to po letih razprav sedaj tudi uresničimo.

Resolucijo sem podprl ob pričakovanju, da bo konferenca postala medij in sredstvo javne razprave vseh deležnikov o tem, kakšno Evropo si želimo.Pričakujem, da bo razprava odprta in brez omejitev tako glede politik EU, kakor tudi njene institucionalne ureditve. Tako bo rezultat okrepil raven demokratične razprave na ravni EU, pomagal bo okrepiti neposredno vlogo in vpliv državljanov na EU in predvsem postopoma odpravil demokratični deficit, kateremu smo danes priča v EU.

Dokument parlamenta sem podprl, saj verjamem, da je nujno, da vse države članice delujejo in spoštujejo temeljne vrednote, na katerih temelji EU.V navedenih državah smo priča odstopanju od teh vrednot, celo kršitvam temeljnih demokratičnih načel in pravil, zato je prav, da parlament na to opozori in zahteva ustrezno ukrepanje institucij EU.

Glede na dostopne podatke in analize znanosti smo priča izumiranju množice živalskih in rastlinskih vrst. Gre za proces, ki posredno in neposredno vpliva na ljudi in naše okolje, zato je prav, da EU prevzame vodilno vlogo in se tako doma, kot tudi na svetovni ravni odločno zavzame za ohranitev biološke raznovrstnosti.

Čeprav gre za uvajanje novih davčnih obveznosti, kar politično ni nikoli všečno, sem predlog podprl, saj nam ta omogoča dvoje.Na eni strani omogoča EU, da se uspešno in ceneje zadolži na finančnih trgih in tako pridobi potrebna sredstva za oblikovanje Sklada za okrevanje in odpornost. Ta bo omogočil hitrejše okrevanje EU po krizi, ki jo se povzročil COVID-19. Hkrati pa sistem lastnih virov preprečuje, da bi breme zadolževanja unije padlo na ramena prihodnjih generacij, skozi dvig nacionalnih davščin držav članic, ki bi morale povečati lastne nacionalne prispevke v EU.Menim, da gre za dober kompromis, katerega sem tudi podprl.

Ustanovitev Sklada za pravični prehod sem podprl, saj skupaj s predlogi sprememb, ki sta jih vložila tudi naša politična skupina in odbor ITRE, v katerem sem nadomestni član, predstavlja orodje, ki bo omogočilo tudi okoljsko najbolj obremenjenim energetskim regijam, kot sta Zasavje in Šaleška dolina, pravičen in lažji prehod v brezogljično družbo in doseganje zastavljenih podnebnih ciljev.Pomembno se mi zdi, da je Parlament zagotovil ne samo več sredstev, ampak opredelil tudi kriterije, v skladu katerimi se navedena sredstva lahko porabijo.

Letno poročilo o izvozu orožja je eno tistih, ki običajno razvname strasti in čustva, tako na ravni posameznika kot tudi politično-ideološki ravni.Čeprav gre za kompromis, ki odraža kompleksnost vprašanja, ki sega vse od vprašanja pravice do samoobrambe države, ki je zapisana tudi v ustanovni listini Združenih narodov, pa do visokega ideala nenasilja v mednarodnih odnosih in težnje človeštva h globalnemu miru, lahko kot poročevalec v senci rečem, da je bil narejen velik korak naprej, tako na ravni Unije kot tudi posameznih držav članic, k preglednejšemu in enotnejšemu pristopu k izvozu orožja in vojaške opreme.Gre za vprašanje, ki je še vedno in bo še nekaj časa predvsem pristojnost posamezne države članice. A je hkrati tudi jasno in razvidno iz samega poročila, da je ne glede na to v EU potrebno postopoma in premišljeno kreniti na pot poenotenja politik izvoza orožja in vojaške opreme. Zato sem se odločil, da poročilo podprem.

Mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice sem podprl, saj menim, da je vladavina prava in spoštovanje ključnih vrednot EU temelj, brez katerega ta dolgoročno ne more preživeti.Ta mehanizem bo omogočil ne samo obrambo temeljnih vrednot, ampak tudi njihovo krepitev in nadaljnji razvoj tako v EU kakor tudi v državah članicah. S tem mehanizmom pa nenazadnje tudi branimo demokratične evropske politične ureditve.

Predlog podnebnih pravil sem podprl, saj menim, da EU nujno potrebuje tehnološko-razvojni preboj, s katerim ne bomo samo omejili in se soočili s posledicami podnebnih sprememb, ampak gre za preboj, katerega nujno potrebujemo za višje blagostanje vseh državljank in državljanov EU. Zato mora biti EU ambiciozna in si postaviti ustrezne cilje, vključno s 60 % zmanjšanjem emisij.

Za predlagani amandma nisem glasoval oziroma sem se vzdržal, saj sem bil pred izbiro, ki je nisem želel opraviti.Namreč, sam se zavzemam tako za iskanje diplomatske rešitve krize in pogajanja za končanje vojne, kakor tudi za odločno obsodbo in zahtevo po prenehanju vseh vojaških aktivnosti, ki so v nasprotju s temelji mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.