8 Written explanations of Tanja FAJON

. – Spoštovani kolegi, svet se je zaradi pandemije znašel v krču. Nevarnost bolezni pomeni grožnjo človeštvu in je znak, da nekaj delamo narobe. Bolezen ne prizanaša nikomur. Eno od svetovnih žarišč okužb je Evropa. Zato je ključno učinkovito ukrepanje s strani EU.Danes bom podprla predlagane ukrepe Komisije. Predstavljajo prvo konkretno reševalno injekcijo prizadetim gospodarstvom držav članic. Danes „rešujemo“ letalske družbe, sproščamo neporabljen denar evropskih skladov. A že jutri bomo potrebovali dodatne, obsežnejše ukrepe.Naj spomnim na zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Unija je sprva zamujala, a nato odločno ukrepala z vzpostavitvijo bančne unije, reševalnim skladom, uvedbo usklajevanja ekonomskih politik, odvzemom dela suverenosti nad proračuni držav.Opozarjam, da se je EU tudi tokrat v celostno reševanje situacije vključila sorazmerno pozno. Države so bile predolgo prepuščene same sebi, ni bilo skupnih smernic delovanja. Zato so delovale vsaka po svoje, nepovezano.Ukrepom, ki so jih nekatere članice uvedle v želji, da bi delovale čim bolj učinkovito, so se v nekateri posmehovali, jih kritizirali: Macron je Slovenijo napadel zaradi napovedi zaprtja mej. Danes je to žal stalnica. In prav ti ukrepi so se izkazali za relativno učinkovit način zajezitve širitve virusa. S hitrejšo, poenoteno strategijo in priporočili glede omejitev in izjem pri potovanjih po Evropi in Balkanu bi bili veliko učinkovitejši in se izognili tudi zapletom, kakršen je bil v Sloveniji, kjer je zaradi popolne zapore srbske meje ostalo ujetih 400 srbskih državljanov.Tudi glede začasne ukinitve javnega življenja EU ni imela skupne strategije. V Italiji je bilo že po več sto mrtvih na dan, poročali so o skorajšnjem kolapsu zdravstva, v Bruslju, središču Evrope, pa je nemoteno potekal javni in letalski promet.Pogrešam tudi bolj poenoten pristop evropske zdravstvene stroke pri denimo testiranjih na virus. Različne metodologije nam dajejo različne statistike, kar bi lahko povzročilo težave v pripravah na morebitno ponovitev neke pandemije.Opozoriti želim še na težave pri nakupu zaščitnih mask in sanitarne opreme. Zadrževanje opreme in poskuse kraje bi morala EU nemudoma obsoditi in preprečiti. Edino, kar nam lahko pomaga, je popolna solidarnost in medsebojna pomoč.Zato ne smemo pozabiti na svojo soseščino. Ni pošteno, da je Komisija predlagala razširitev solidarnostnega sklada na države, ki se pogajajo za članstvo, ne pa tudi na kandidatke. Na glasovanju sem podprla dopolnila v tej smeri.Verjamem, da bomo krizo kmalu premagali in se iz nje česa naučili. Marsikatero življenjsko navado bomo morali tudi spremeniti. Zmoremo!

Na glasovanju sem podprla poročilo Šimečke glede vzpostavitve mehanizma EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic.Pri tem v Evropskem parlamentu vztrajamo že več let, vključno z mehanizmom za zaščito evropskih sredstev. EU potrebuje učinkovit, neodvisen in z ustreznimi sankcijami opremljen mehanizem za zaščito temeljnih vrednot EU. Močno nas skrbi razraščanje avtoritarnih in neoliberalnih teženj v Uniji, s ciljnimi napadi spodkopavanja demokratičnih institucij in družbenih podsistemov, pravosodja, medijev, ter napadanje manjšin in ranljivih skupin, nevladnih organizacij.Unija ne sme s finančnimi vložki podpirati kršiteljic, ki sistematično kršijo temeljna načela EU. To se na žalost dogaja tudi v Sloveniji pod vlado SDS. Države se morajo zavedati, da to, kar seješ, nato žanješ. Evropski parlament v pogajanjih glede prihodnjega proračuna in sklada za okrevanje pri tem vprašanju zato ne bo pristal na popuščanje.

Na zgodovinskem glasovanju sem podprla tako dopolnilo, ki zapoveduje 60 % zmanjšanje emisij do leta 2030, kar smo odločno zagovarjali tudi v S&D skupini, kot sem podprla tudi poročilo na končnem glasovanju. Razlike v predlogih so bile sicer ogromne: od 70 % znižanja emisij do cilja brez odstotka, a na koncu se je velika in zares presenetljiva večina 540 poslancev odločila za ambicioznejši cilj.Zavedamo se, da bo v pogajanjih z državami članicami to težko doseči, a verjamem, da smo z ustreznimi ukrepi lahko uspešni – tudi s pomočjo iz sklada za pravičen prehod, ki omogoča solidarnost in pravičnost. Iz sklada lahko pridobi tudi Slovenija, ki se je zavezala k zgolj 30 % cilju, kar ni dovolj, saj pri prehodu v ogljično nevtralno družbo ne smemo zaostajati. Na socialno pravičen način moramo obdavčiti emisije CO2. Škodo, povzročeno okolju in ljudem, morajo dejansko plačati onesnaževalci, brez izjeme tudi velike industrije in korporacije. Čas teče, planeta B pa nimamo.

Sama močno podpiram osnovno ustavno načelo pravice do svobode izražanj in zborovanj, če so ti demokratični, mirni, legitimni.Ob razmerah v Rusiji sem zato zaskrbljena. Zlasti zaradi krčenja prostora za demokratično opozicijo in civilno družbo, svobodne medije ter vsesplošnega kršenja temeljnih svoboščin. Poskus umora in pregon opozicijskega politika, sicer glasnega kritika oblasti, Alekseja Navalnega in zatiranje njegovih podpornikov je politično motivirano in v nasprotju z mednarodnopravnimi zavezami Rusije, predstavlja pa tudi kršenje Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.Zato sem glasovala za resolucijo, saj podpiram poziv k vzpostavitvi sankcij zaradi poskusa umora, političnega pregona in aretacije Navalnega, in hkrati k oblikovanju nove strategije EU do Rusije, ki bo slonela na podpori civilni družbi ter spodbujanju demokratičnih vrednot, pravne države, temeljnih svoboščin in človekovih pravic.

V času epidemije kar tretjina vseh delavcev v Evropski uniji dela od doma. To ima svoje prednosti, a tudi slabosti.Prednost je zagotovo manj možnosti za širjenje okužbe s koronavirusom, slabost pa občutek, da mora biti delavec vedno na voljo. Delo od doma namreč briše mejo med službenim in prostim časom. Zato sem na glasovanju podprla predlog resolucije poslanskega kolega S&D Alexa Agiusa Salibe in zakonodajne ureditve za tako imenovano pravico do odklopa, kar pomeni pravico oziroma možnost, da delavec po delovnem času izklopi telefon in elektronsko pošto, in to brez strahu zaradi negativnih posledic.V poročilu pozivamo Komisijo, da to pravico uredi za vse delavce v EU. S tem bo močno zmanjšan pritisk in povečana skrb za duševno zdravje zaposlenih, ki se že skoraj celo leto soočajo z nepredvidljivo situacijo in prilagajajo na nov način dela. Ta ukrep bo v olajšanje tudi številnim Slovencem, ki v času epidemije delajo na daljavo.

Z veliko mero upanja in pričakovanj sem danes glasovala za sprejetje dobrih 723 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje in odpornost v Evropskem parlamentu – najpomembnejše strateško-razvojne, socialno pravične in zeleno-digitalne evropske družbene pogodbe naslednjih desetletij.Sloveniji bo iz sklada na voljo do 5,2 milijarde evrov. Nujno potrebno okrevanje in obnova Evrope po pandemiji se tako lahko prične. Globoka ne samo gospodarska, ampak tudi socialna kriza, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, je razkrila, kako krhko je človeštvo in kako dolgoročno nevzdržen je naš način življenja.A izzive, s katerimi smo soočeni, moramo obrniti v priložnosti in zgraditi Evropo, ki bo drugačna – moderna, zelena, digitalna, socialno pravična in prijazna vsem generacijam, trajnostno vzdržna in gospodarsko napredna. Mehanizem za obnovo in razvoj bo za doseganje teh ciljev ključen.Najpomembnejše je zato doseči najširše družbeno-politično soglasje o tem, kako te evropske milijarde evrov porabiti pametno, v kaj in s kakšnim ciljem investirati. Pri tem načrtu namreč ne gre zgolj za nek seznam investicij in programov.Načrt mora biti strateško oblikovan, vezan pa mora biti na ključne strukturne reforme. Te morajo nujno naslavljati medsebojno povezane prioritete, naslavljati pa morajo tako podnebne spremembe in doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 kot tudi digitalno prenovo.

Glasovala sem za resolucijo, saj močno podpiram razglasitev Evropske unije kot svobodnega območja za osebe LGBTIQ.Namesto napredka smo v Evropski uniji spet vse pogosteje priča krčenja pravic LGBTIQ oseb in njihovi sistematični diskriminaciji. Na žalost so manjšine vse prevečkrat zlorabljene za razpihovanje sovraštva, širjenje nestrpnosti in kot sredstvo političnega boja.Spet smo na polju, kjer namesto o zaščiti manjšin večina odloča o njihovem zatiranju. Kjer demokraciji spet spodleti. Kot da se nismo iz zgodovine ničesar naučili.Čas je, da resnično naredimo korak naprej. V Evropi ni prostora za nasilje, diskriminacijo, ustrahovanje in nestrpnost. Naredimo prostor za solidarnost, pravičnost in vzajemno spoštovanje, ne glede na to, kdo smo in koga ljubimo. Vsi smo enako rojeni v isti svet in vsi bi morali uživati enake in neodtujljive pravice in svoboščine. Skrajni čas je, da presežemo delitev na nas in vas. Ker nas različnost bogati.V Evropi smo združeni v različnosti in zato močnejši. Pravice »mavričnih« oseb so človekove pravice. Boj proti neenakosti skupin je boj vseh nas, na vseh ravneh. Ker je ljubezen – ljubezen. Ker smo vsi ljudje. Združeni v različnosti!

Ali veste, da je v tem trenutku v državah EU v kletkah zaprtih skoraj toliko živali, kolikor ima EU prebivalcev? Da so trpinčene zaradi pomanjkanja prostora, prisiljenega hranjenja in jim je onemogočeno naravno obnašanje?Vsako leto:je v kletkah vzgojenih 120 milijonov zajcev ter od 350 milijonov kokoši nesnic;11 milijonov svinj povrže in doji mladičke v kletki;40 milijonov gosi in rac v kletkah trpi prekomerno hranjenje zaradi izdelave paštet;in še in še ...A za kokoši, zajce, prašiče, gosi, race ... prihajajo boljši časi: v Evropskem parlamentu smo namreč odločno podprli državljansko pobudo, da se zapiranje živali v kletke prepove. Komisiji smo predlagali, da bi v EU do leta 2027 prekinili vzrejo živali v kletkah in postopke, ki škodujejo njihovemu zdravju.Živali so čuteča bitja, ki imajo svoje pravice zapisane tudi v Pogodbi o EU, med drugim pravico do vzgoje, prilagojene njihovim potrebam in vedenju. Kletke so krute, staromodne in nepotrebne, povzročajo stres pri živalih, povečujejo tveganja za prenos bolezni in potrebo po preventivni rabi antibiotikov.Če želimo vzpostaviti resnično organske in trajnostne pridelovalne in prehranjevalne sisteme, moramo radikalno spremeniti produkcijo in način prehranjevanja. Skrb za blaginjo živali je pri tem nujen korak. Zato: doba kletk naj se zaključi!